⋆｡˚ ☁︎ ˚｡⋆｡˚☽˚｡⋆

Spalni vlak Nightjet (Dunaj – Amsterdam)

Moje potovanje s spalnim vlakom ÖBB Nightjet nove generacije z Dunaja v Amsterdam (NJ 40490) se je začelo presenetljivo gladko: po dobrih dveh urah vožnje je bil vtis precej pozitiven, pričakovanja pa upravičena oziroma celo presežena.

Prihod vlaka

Vlak na dunajsko postajo je prispel točno. Ker celotna garnitura ne gre samo v Amsterdam, ampak se nekje približno na polovici poti razcepi (en del nadaljuje do Hamburga), so potnikom mesta v vagonih dodeljena glede na destinacijo. V izogib zmedi nas že na postaji pričaka vizualni prikaz – shema vagonov s številkami in končno postajo. Tako se lahko še pred prihodom vlaka pravilno razvrstiš. Vkrcavanje je minilo brez težav, le eno bitje je ponesreči zatavalo v naš vagon (in kmalu, ob ugotovitvi zmote, odtavalo stran).

Po skoraj omembe nevredni začetni zmedi smo se potniki v vagonu 433 namestili v svoje enote – bodisi v skupne ležalne prostore bodisi v mini kabine.

Mini kabine

Mini kabine so majhne spalne kapsule z ležišči. En “razdelek” sestavljajo štiri kapsule – dve spodnji in dve zgornji. Priporočila z raznih spletnih forumov pogosto omenjajo, da je dostop do zgornjih nekoliko otežen, a če nisi gibalno oviran ali nadpovprečno velik, ti tudi zgornja (resda z nekaj telovadbe) ne bi smela predstavljati večjih težav.

V kabini te pričaka posteljnina: manjša blazina (ki ni bila povsem po mojem okusu; lahko bi bila višja oziroma polnejša), rjuha in odeja. Odeja ni najtanjša, ni pa tudi najdebelejša – meni se je zdela ustrezna. Zraven smo dobili še manjšo Manner čokoladico in malo plastenko vode.

Kartice za odklepanje kapsule in pripadajočih prostorčkov te praviloma čakajo že ob vkrcanju, a pri nas so jih pozabili in jih prinesli nekaj minut zatem. Nič kritičnega – tako ali tako smo se takrat vsi še nameščali in iskali svoj prostor v vagonu. Na notranji strani ob vratih kapsule je priročen prostorček za shranjevanje kartice.

Kapsuli pripadata še dva prostorčka: prostor za prtljago (kamor mi je z nekaj stiskanja uspelo spraviti potovalko) in ločen prostorček za čevlje. Vse to – skupaj z vratci kapsule – odklepa ista kartica.

Notranjost kapsule je opremljena z lučkami, ki se jih da nastavljati po jakosti in barvi. Kako točno, mi ni uspelo ugotoviti, saj vsaka sprememba odda nadležen pisk, ki se sliši tudi skozi ločilno steno v sosednje kapsule. Iz uvidevnosti do sopotnikov se mi ni zdelo najbolj prijazno pretirano eksperimentirati z nastavitvami.

Čeprav me je bilo sprva strah, da bi bilo lahko rahlo klavstrofobično, se je izkazalo ravno nasprotno: kapsula je delovala precej prostorno in relativno udobno. Uspelo mi je celo zaspati za nekaj ur – seveda kvaliteta spanca ni primerljiva domači postelji, a vseeno, za “premikajočo se spalnico” čisto spodobno.

Noč in postanki

Takoj po prečkanju meje so se začele rahle nevšečnosti. Na postaji Passau smo zaradi očitno zelo intenzivne mejne kontrole, ki nas je vse precej grobo vrgla iz spanca, stali dlje kot predvideno. Temu je sledil še en daljši postanek na naslednji postaji, potem pa do jutra ni bilo več omembe vrednih motenj – vse do zajtrka.

Negativno nas je sredi noči ob enem od daljših postankov presenetil tudi nenaden prižig vseh luči v kapsulah, skupaj z nadležnim piskanjem ob poskusih uravnavanja in izklopa. Luči se ni dalo ugasniti; morda so ustavili in ponovno zagnali vlak ali kaj podobnega. Zadeva je trajala približno 15 minut.

Zajtrk

Zajtrk je (vsaj v našem delu vlaka – do takrat smo se že razcepili in morda tudi priključili kakšni drugi kompoziciji; ne vem) obsegal dve beli žemljici, maslo in marmelado, seveda s priborom in prtički. Kasneje so nam postregli še z napitkom, ki smo si ga izbrali ob vkrcanju. Po vagonu se je vil vonj kave, čaja in vroče čokolade; možno je, da se (poleg vode) da naročiti tudi kaj drugega.

Internet in ostalo

Internetna povezava je bila presenetljivo v redu. Seveda so na poti območja brez signala, a za običajne dejavnosti (torej ne za pretakanje vsebin) je večino časa zadostovala. Kljub dobri pripravljenosti z vnaprej prenesenimi serijami sploh ni bilo veliko časa oziroma priložnosti za gledanje: na začetku smo s “cimri” še malo poklepetali, potem pa mi je uspelo tudi zaspati. Vseeno je priporočljivo, da si morebitne videovsebine pripraviš vnaprej.

Skupni vtis + minus točke

Na splošno je bila izkušnja primerna in boljša kot predvideno. Če bo priložnost, si definitivno želim še kdaj potovati s spalnim vlakom. Škoda edino, da so cene vozovnic pogosto primerljive letalskim – to marsikoga lahko odvrne od vlaka.

Med negativnimi aspekti je vredno izpostaviti:

#blogpost #nightjet #vlak #öbb