O meni. Kdo sem. In podobno.
Začetki moje blogerske poti segajo globoko v osnovnošolske čase, ko mi je pošiljanje svojih misli na splet predstavljalo svojevrstno veselje in posebno obliko dokumentacije oz. arhiviranja dogajanja. Večina mojih takratnih blogov ali spletnih dnevnikov sicer ni obstajala na WordPressu, temveč Bloggerju (ja, WordPress mi je bil že tedaj jako antipatičen; še vedno mi je, kar se potrjuje vsakič znova), vse pa se je – če se pravilno spominjam; od tega je le že konkretno več kot desetletje – začelo z Google Sites predstavitveno stranjo o sladkovodnih ribah. Višek oz. največjo prepoznavnost je moja takratna spletna prezenca verjetno dosegla z enim izmed najbolj obiskanih slovenskih blogov o igri Club Penguin. Kasneje, v srednji šoli, je, verjetno je temu botrovala količina zlasti matematičnih domačih nalog, moja blogerska pot malce zamrla; nekoliko se je obudila tekom maturitetnega procesa. Zdaj pa se, že zdavnaj na fakulteti – in, upam (oz. hkrati ne upam), kmalu ne več – znova reinkarniram na slovensko blogosfero in po več propadlih poskusih spoprijateljevanja z WordPressom dajem priložnost medvedjemu blogu. Obenem se tudi, v duhu transparentnosti, s študentske perspektive svojim naslednikom trudim približati informacije v zvezi z našim (ne več tako zelo) novim študijskim programom. Sicer pa kot tviteraš po duši svoje bolj ali manj smiselne prebliske bolj ali manj redno v svet spuščam preko modrega neba, naslednika nekdanjega čivkača. Zadnje čase se, tako se vsaj nadejam, zlasti zaradi neustreznosti ostalih medijev in mikavne monološke narave bloga, aktivneje poigravam z idejo o rednem zapisovanju naključnih misli v obliki bloga. Zvestim sledilcem in naključnim prišlekom torej predajam prijazen pozdrav in se zahvaljujem za branje.
Če si kdo želi stalne in sprotne obveščenosti o najnovejših monologih, se lahko naroči na RSS-vir.
Za branje na Androidu priporočam brezplačno, odprtokodno in zelo intuitivno aplikacijo Feeder (priporočilo, seveda, ni finančno ali kakorkoli drugače motivirano).
Če si kdo želi stopiti v stik, to lahko stori prek e-pošte.
Ne grizem in se res veselim vsakršnih morebitnih sporočilc. Če te kakšna vsebina tule posebno nagovori in ti poboža dušo, če te kakšna druga morda neizmerno utečnobi, ali pa samo želiš pustiti svoj virtualni pečat v obliki prijaznega heja – široko ti polje, brate.
Updated: 17. 2. 2026