⋆｡˚ ☁︎ ˚｡⋆｡˚☽˚｡⋆

Povzetek (pred)volilnih vtisov

Kratek pregled mojih vtisov v zvezi z volilnimi aktivnostmi za prihajajoče državnozborske volitve.

Volilni molk

Uvodoma velja poudariti, da se razprave o volilnem molku pogosto poenostavijo bolj, kot to dopuščata zakon in praksa. Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji (ZVRK) je za zakonitost kampanje sicer primarno odgovoren njen organizator, vendar uradni vodnik Ministrstva za javno upravo iz januarja 2026 izrecno navaja, da volilni molk ne zavezuje le organizatorjev. Nanaša se tudi na druge pravne in fizične osebe, kadar se javno opredeljujejo z namenom vplivati na odločanje volivcev.[1] Enako stališče potrjuje odločba Ustavnega sodišča z dne 5. maja 2022, ki poudarja, da se volilni molk nanaša na javno življenje in na izvajanje volilne kampanje, ne pa na zasebne pogovore ali zasebno izmenjavo mnenj.[2] To ni zgolj interpretativna posebnost: 32. člen ZVRK za kršitve volilnega molka izrecno predvideva tudi globo za posameznike.[3] Zato je toliko bolj zavajajoče, da mediji in politične stranke v javnih objavah še vedno vztrajajo pri razlagi, da naj bi volilni molk veljal zgolj za organizatorje kampanj in kandidate, medtem ko naj bi državljani lahko nemoteno izražali mnenja tudi na spletu. Takšno razlago je nedavno na svojem Facebook profilu objavila Levica,[4] podobno pa je maja 2025 zapisala tudi SDS v objavi "Volilni molk za državljane ne obstaja".[5] Oštro je to linijo že decembra 2022 izrecno označil kot napačno.[6] Glede na uradna pojasnila je takšna razlaga preprosto preozka. Tudi Ministrstvo za notranje zadeve med domnevnimi kršitvami redno navaja sporne objave na družbenih omrežjih.[7] Preveč kategorično bi bilo torej trditi, da volilni molk za posameznike sploh ne velja. Ne glede na to, kako ga razumemo, pa ta neposredno predvolilni čas še vedno vzbuja nekakšen nostalgičen občutek na obdobja, ko je bil volilni molk neizpodbitna in samoumevna stalnica.

Soočenja

Po nekaj (niti približno ne vseh) pogledanih soočenjih je moj sklep precej klavrn: dan pred volitvami še vedno ne vem, komu nameniti glas. Namesto da bi se izbor ožil, se zdi, da se širi. Vsekakor se zavedam, da izbira ne bi smela temeljiti izključno na podlagi soočenj, še zlasti pa ne zadnjih, a vseeno so ta lahko vsaj dober razlog za premislek. In tu so mi, v nasprotju z večino, vsaj kot gre opaziti na družbenih omrežjih, ki jih spremljam, takšna "divja" soočenja skorajda ljubša kot pretirano moderirana; niso toliko pokazatelj tega, kdo si vzame besedo (čeprav je po mnenju nekaterih to tudi pomembno), temveč splošne kulture dialoga in zmožnosti argumentacije. V popolnem nasprotju s pričakovanji je, vsaj na zadnjih soočenjih, najbolj prepričljivo deloval Prebilič, ki je imel, za razliko od večine ostalih, dejansko vsebinske odgovore na vprašanja in ni preusmerjal pozornosti na "vaše" in "naše". Drugo, še večje presenečenje je bil Stevanović (ki je, roko na srce, dober retorik). Vtis precej dobro povzame komentar nekega spletnega neznanca, da bolj razume vse, ki bodo volili Resni.co, kot te, ki bodo volili Svobodo. Golob je bil na predzadnjem POP TV soočenju izjemno napadalen, precej bliže Janševemu tonu, kot bi človek pričakoval, zato pa je bil na zadnjih dveh le medla senca tega.

Taktično glasovanje, usmerjanje, ankete in izbor sogovornikov

Dodaten vidik, ki bi mu morali nameniti precej več pozornosti, a se v javnosti vse bolj normalizira, je taktično glasovanje. Zgovorno je, kako ga številni t. i. intelektualci ne le sprejemajo, temveč ga celo aktivno spodbujajo. S tem se krepi vtis, da imamo v resnici na izbiro le dve možnosti: Janšo ali anti-Janšo. Ob tem pa le redki iz "naprednega" tabora problematizirajo vlogo javnomnenjskih raziskav – vsaj v njihovi trenutni obliki. ZVRK sicer že zdaj določa razmeroma natančna pravila glede objave javnomnenjskih raziskav in anket, njihova objava pa je prepovedana 24 ur pred dnem glasovanja in do zaprtja volišč.[3] A razprava je pred leti segala še precej dlje. Leta 2022 je SNS v Državnem zboru vložila predlog zakona o prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam, SDS pa ga je v razpravi izrecno podprla. Predlog je v prvi obravnavi prejel 42 glasov za in 41 proti.[8] Gre za stranki, ki sta mi glede na stališča o skoraj vseh drugih vprašanjih načeloma zelo daleč. A tu jima je treba priznati vsaj to, da sta prepoznali problem, ki očitno obstaja in ga ni mogoče preprosto odmisliti.

Podobna logika se ne kaže le v anketah in izboru govorcev za soočenja. Tudi del prostora, ki se rad predstavlja kot neodvisen, progresiven in "zgolj informativen", v praksi pogosto ne ostaja le pri informiranju. Glas ljudstva je letos spet pripravil sicer precej slabo predvolilno orodje za preverjanje ujemanja s strankami,[9] Danes je nov dan pa tik pred volitvami nastopa z geslom "Vstani, po 22. marcu bo prepozno!" in svoj volilni vodič oglašuje kot pomoč pri izbiri "bolj solidarne prihodnosti".[10] To sicer še ni neposreden ukaz, koga voliti, a trditi, da gre za neodvisno in objektivno informiranje, pač ne moremo več.

Še en simptom istega problema so različni volitvometri, ki jih letos res ne manjka.[11] Med njimi se je po mojem mnenju še najbolje odrezal Volilni Kompas, povsem neodvisen projekt programerja Maja Urana, ki že na sami strani precej jasno razloži, kako deluje, izrecno pove, da ni povezan z nobeno politično stranko, in stališča veže na uradne programe.[12] Še bolj pomembno je, da na Redditu na pripombe in predloge za izboljšave odgovarja javno, precej transparentno in brez defenzivne pozicije, kar je pri takšnih projektih prej izjema kot pravilo.[13] Pri drugih je vtis precej slabši. Izvoli.si, ki ga v progresivnem spletnem prostoru pogosto forsirajo – po vtisu sodi tudi med orodja, ki jih Inštitut 8. marec na svojih FB objavah redno potiska v ospredje – se predstavlja kot "prva pomoč" in informativni kviz, a je, preprosto povedano, slab.[14] Bolj "desni" primerki, denimo Volitvobox, pa že na prvi pogled delujejo izrazito pristransko; pri tem ni nepomembno, da je kot avtor v osnovnih podatkih strani navedeno Društvo Nova Smer.[15] Kdo bo zmagal se sicer pošteno opiše kot participativna platforma (dober namen, vprašljiva izvedba) in ne kot anketa, vendar njihov kviz vseeno deluje bolj slab kot uporaben.[16]

V trenutni kampanji so Mi, socialisti! eni redkih, ki javno in glasno problematizirajo moč tovrstnih raziskav in anket, zlasti tistih, ki svojo pot najdejo v osrednje medije. V tem kontekstu je zelo poveden tudi članek Borisa Vezjaka, ki ga med drugim izpostavlja Kordiš.[17] Ankete same po sebi niso težava in tudi kritika njihove prepovedi je upravičena; navsezadnje gre do neke mere za omejevanje svobode govora. A alternativa ni ignoriranje problema, temveč omejevanje vpliva, ki ga imajo takšne ankete na potek kampanje. Medijske hiše, ki na podlagi tega, kako neki stranki kaže v neki tedenski anketi sumljivega financiranja, izbirajo govorce za soočenja, so velik del težave. Takšna merila niso zgolj teoretična možnost – dejansko odločajo o tem, katerim strankam mediji namenijo svoj prostor. In to je, če drugega ne, vsaj problematično.

Mislimo si, kar si hočemo o Erjavcu, a že to, da je morala njegova stranka letos zaradi izključitve iz televizijskih soočenj vložiti tožbo proti RTV Slovenija, je velik pokazatelj tega, kakšen problem imamo z izborom sogovornikov na soočenjih.[18] Med 9, kolikor jih je navadno prisotnih, in 15 ni takšna razlika; ob učinkovitem in strokovnem moderiranju (kar seveda ne pomeni, da nikomur ne pustiš zaključiti argumenta, takoj ko preseže pol minute) bi prav lahko nastopile vse stranke. In največji poraženec v tem smislu se zdi Prebilič, ki bi, upam si trditi, uspešno nagovoril veliko sredinskih volilcev, zlasti takšnih, ki ne marajo Janše, pa tudi ne Goloba. Tako pa bodo mnogi glasovali "taktično", "samo da ni Janša" in podobno, kar nas znova potiska v smer dveh velikih blokov. To pa vse bolj spominja na ameriški sistem – nekaj, proti čemur bi se morali na vse kriplje boriti, ne pa, četudi nevede, spodbujati.

Inštitut 8. marec

Tu velja omeniti še Inštitut 8. marec, ki postaja vse bolj nadležen – ne le zaradi izrazno precej odbijajočega sloga. Čeprav jih politično lahko razmeroma jasno umestimo na levi spekter, ali pa prav zato, njihovo delovanje pogosto deluje predvsem rušilno za levico. Desničarji jih tako ali tako ne marajo, s svojim pogosto histeričnim nastopom pa se prepogosto spuščajo na isti nivo, ki ga sicer pri drugih zgroženo obsojajo. Na načelni ravni se seveda zavzemajo za prave stvari; težko bi kdo nasprotoval prizadevanjem za pravice žensk ali za varovanje narave. A med tem, za kaj se načeloma zavzemaš, in tem, kako politično deluješ, je vendarle razlika. Ko Nika Kovač javno razlaga, da je Logar zgolj kvazi neodvisni kandidat SDS in del iste avtoritarne politične veje, to sicer formalno še ni poziv, komu dati glas, v praksi pa deluje zelo podobno: volilna dilema se znova skrči na vprašanje, kdo je dovolj varen pred Janšo.[19]

Zelo povedna je tudi epizoda, ko je bil del njihove ekipe na poti na glasovanje v Bruselj zaradi drona nad bruseljskim letališčem preusmerjen v Köln in so iz tega na družbenih omrežjih naredile mini dramo o tem, kako bodo zdaj sploh prišle do Bruslja.[20] To vendarle ni bil konec sveta; iz Kölna do Bruslja obstaja direktna vlakovna povezava, ki traja manj kot dve uri.[21] Podobno selektivna deluje tudi njihova občutljivost za svobodo govora in moč platform, kadar gre za njihove lastne kanale in doseg.[22] Še toliko bolj bizarna pa je bila njihova objava na Facebooku, v kateri so med "slovenskimi strankami, ki so genocidu rekle genocid", našteli Gibanje Svoboda, Socialne demokrate, Levico, Resnico, Prerod in Pirate, socialistov pa ne,[23] čeprav ti v svojem manifestu brez ovinkarjenja zapišejo, da Zahod podpira "izraelski apartheid in genocid nad Palestinci".[24] Takšno selektivno naštevanje je problematično prav zato, ker ne meri javnega mnenja, temveč ga soustvarja – in to na način, ki volivce hkrati tudi usmerja. Zares objektivna institucija bi v takem primeru upoštevala vse stranke, ne pa le tistih, ki jim ankete pripisujejo "realne možnosti" za vstop v parlament. Če je splošni vtis, da je Inštitut 8. marec izrazito na levi, bi človek pričakoval, da se s socialisti vsaj pri marsičem, če že ne pri vsem, tudi strinjajo. Veliko točk sami izpostavljajo in težko je verjeti, da se z njimi ne bi strinjali vsaj na deklarativni ravni. Zakaj potem povsem prezrejo ravno stranko, ki bi ji glede na izpostavljena stališča morala biti blizu? S svojim precejšnjim dosegom bi lahko brez težav spodbudile več ljudi, da bi pomislili tudi na to možnost, in ji tako pomagale ustvariti realno možnost vstopa v parlament. To je seveda le en primer, a zelo dobro pokaže, kako problematični so takšni "dobronamerni" in domnevno "objektivni" pozivi. Še bolj nenavadno pa je, da ob vsej tej moralni samozavesti ni videti primerljive javne angažiranosti pri povsem konkretnih vprašanjih, kot je položaj romskih deklic – dolgo dokumentiran problem, povezan s prisilnimi porokami in prekinitvijo šolanja.[25]

Ožji izbor

Tako se znova znajdem pri istem zaključku: dan pred volitvami še vedno ne vem, komu dati glas. V ožjem izboru so Levica + Vesna (verjetno najvarnejša opcija, kar se tiče "veljavnosti glasu", a so v tem mandatu zavzeli nekaj stališč in odločitev, ki jih ne gre tako zlahka spregledati, čeprav so generalno dobro povprečje), Pirati (s katerimi se spogledujem že tretjič zapored; letos imajo res dobro razdelan program in pokrivajo teme, ki se jih skoraj nobena druga stranka ne loteva v takšni širini, a so šibkejši pri drugih, prav tako pomembnih področjih, in čeprav so se v zadnjem času pomaknili precej na levo, morda niso dovolj levi), Mi, socialisti (ki do pred kratkim sploh niso bili med favoriti, a so v zadnjem času delovali precej prepričljivo, čeprav se pri nekaterih temah z njimi kategorično ne strinjam) in Prerod (morda nekoliko premalo levi in v več točkah se ne ujemamo, a njihov odločen nastop in poznavanje tematik delujeta zelo prepričljivo).

O specifičnih področjih (ne)strinjanja tu ne bi na dolgo in široko, saj cilj te monološke objave ni pridobivanje komentarjev ali usmeritev, kako voliti. Jasno je, da se z omenjenimi strankami razhajam na zelo različnih področjih in da je treba izbrati možnost, kjer bi kompromis najmanj bolel. A taktično ne mislim več glasovati; izbira je v resnici le vsebinska.

In prav na vsebinski ravni je odločitev tako težavna. Pri Levici + Vesni me prepriča poudarek na javnih storitvah, delavskih pravicah in socialni državi, a ostaja grenak priokus vladnih kompromisov – zlasti tam, kjer so pristali na rešitve, ki udarijo po žepu ali času navadnih ljudi. Pirati navdušujejo pri zasebnosti, digitalnih pravicah, decentralizaciji, javnem prevozu in tudi stanovanjskih vprašanjih, a ne delim njihovega navdušenja nad visokimi obrambnimi izdatki in brezkompromisnega stališča v zvezi z jedrskimi projekti. Mi, socialisti prepričajo skoraj na vseh področjih, vendar se z njimi najtežje strinjam pri migracijah, integraciji in varnostni politiki. Prerod pa deluje bolj operativno in trezno, vendar je v več pomembnih točkah vendarle premalo levo in preveč pripravljen na kompromise, ki bi mi bili nekoliko preveč tuji.

Viri

  1. Ministrstvo za javno upravo, Vodnik za organizatorje volilnih in referendumskih kampanj, januar 2026: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/STIPS/Volitve/Vodnik-za-organizatorje-volilnih-in-referendumskih-kampanj-2026.pdf
  2. Ustavno sodišče, odločba U-I-260/19-21 z dne 5. 5. 2022: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-1794/odlocba-o-ugotovitvi-da-prvi-odstavek-2--clena-kolikor-doloca-da-se-mora-volilna-kampanja-koncati-najkasneje-24-ur-pred-dnem-glasovanja-in-32--clen-zakona-o-volilni-in-referendumski-kampanji-nista-v-neskladju-z-ustavo-
  3. Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), neuradno prečiščeno besedilo št. 3: https://pisrs.si/api/datoteke/integracije/356934105
  4. Levica, Facebook objava o volilnem molku: https://www.facebook.com/100044640630098/posts/1455979245900083/
  5. SDS, "Volilni molk za državljane ne obstaja", 10. 5. 2025: https://www.sds.si/novica/volilni-molk-za-drzavljane-ne-obstaja/
  6. Oštro, "Volilni molk ne velja le za organizatorje kampanj", 2. 12. 2022: https://www.ostro.si/si/razkrinkavanje/objave/volilni-molk-ne-velja-le-za-organizatorje-kampanj
  7. GOV.SI, MNZ: https://www.gov.si/novice/2025-11-23-v-casu-volilnega-molka-smo-prejeli-135-obvestil-o-domnevnih-krsitvah-volilnega-molka/
  8. Državni zbor, 30. seja, marec 2022: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca?mandat=VIII&type=sz&uid=297DE51DB3EB2D26C125884F003D6B13
  9. Glas ljudstva, državnozborske volitve 2026: https://glas-ljudstva.si/drzavnozborske-volitve-2026/
  10. Danes je nov dan, "Vstani, po 22. marcu bo prepozno!": https://danesjenovdan.si/obcasnik/vstani-po-22-marcu-bo-prepozno/
  11. nx, "Volitvometri 2026", 25. 2. 2026: https://nx.bearblog.dev/volitvometri-2026/
  12. Volilni Kompas, domača stran in "O aplikaciji": https://volilnikompas.si/ ; https://volilnikompas.si/o-aplikaciji/
  13. Reddit / r/Slovenia, uranmaj, "Volilni Kompas je dobil kompas!": https://www.reddit.com/r/Slovenia/comments/1rgxqg7/volilni_kompas_je_dobil_kompas/
  14. Izvoli.si, domača stran: https://izvoli.si/
  15. Volitvobox 2026, domača stran: https://volitvobox.si/
  16. Kdo bo zmagal, kviz in "O platformi": https://kdobozmagal.si/kviz ; https://kdobozmagal.si/o-platformi
  17. Boris Vezjak, 16. 3. 2026: https://vezjak.com/2026/03/16/pred-volitvami-javnomnenjski-inzeniring-v-slovenski-politiki/
  18. Žurnal24 / STA, 25. 2. 2026: https://www.zurnal24.si/slovenija/ker-ne-morejo-sodelovati-na-soocenjih-bodo-tozili-rtvs-455144
  19. Mladina, "Čakajoč Logarja", 22. 11. 2024: https://www.mladina.si/236772/cakajoc-logarja/
  20. Siol.net / STA, 4. 11. 2025: https://siol.net/novice/svet/zaradi-dronov-za-vec-ur-ustavili-promet-na-letaliscu-v-bruslju-676391
  21. Eurostar, Cologne to Brussels: https://www.eurostar.com/be-en/train/cologne-to-brussels
  22. Nika Kovač, Siol.net, 12. 4. 2025: https://siol.net/mnenja/kolumne/nika-kovac-brezskrbni-ljudje-in-svoboda-govora-660041
  23. Inštitut 8. marec, Facebook objava o strankah in genocidu v Gazi: https://www.facebook.com/100064921260137/posts/1333300845510612/
  24. Mi, socialisti!, Manifest: http://www.misocialisti.si/wp-content/uploads/2026/01/Mi-socialisti.pdf
  25. GOV.SI, Posvet "Skupaj smo uspešnejši: Prisilne poroke romskih otrok": https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/krepitev-nacionalnega-posvetovalnega-procesa-nacionalna-platforma-za-rome-siforoma-3/siforoma-3/posvet-skupaj-smo-uspesnejsi-prisilne-poroke-romskih-otrok/

#blogpost #politika #volitve #volitve 2026