Kdaj ste bili najbolj srečni?
Vsake toliko časa se na družbenih omrežjih pojavi vprašanje tipa "kdaj/pri kateri starosti ste bili najbolj srečni?" ali kaj podobnega.
Vsakič je bil moj odgovor "verjetno v srednji šoli". A nikoli se mi ni dalo zares razmisliti o razlogih.
Kako neverjetno bi se mi zdelo v 3. letniku, ko mi je življenje grenila profesorica matematike (in grenila ga je močno!), da se mi bodo tisti časi kdajkoli utegnili zdeti kot ... najsrečnejši? Kljub vsem površinskim prijateljstvom in poznanstvom, ki jih sicer ni bilo malo, so bili dnevi vsaj zabavni. Morda je to vredno samoobsojanja; ne vem. A dejstvo o trenutni odsotnosti obojega preteklo obdobje žalibog označuje kot visoko referenčno točko.
Drugo še kar relativno srečno obdobje, kljub manjši skupinici osebkov, ki niso vredni izgubljanja besed, zaznamuje zadnja tretjina osnovne šole.
Kako majhne so bile v resnici takratne "težave". Danes lahko tako brez oklevanja zatrdim, da si, kljub težko prigaranim pozitivnim ocenam iz matematike in prenašanju bolj ali manj primitivnih in neumnih for svojih dragih sošolcev, vendarle želim povratka v tiste čase. Nemara bolj kot česarkoli drugega.